Vsa leta pripraviljamo samostojne prireditve, kot so:
Ker želimo ohranjati kulturno dediščino, pripravljamo razne razstave, kot so:
12. bučno- marmeladni dan
Članice Društva Podeželskih žena (DPŽ) Velike Lašče so v soboto, 1. oktobra 2016 pripravile že 12. bučno marmeladni dan. Trg pred Levstikovim domom v Velikih Laščah so poleg stojnic nekaterih lokalnih ponudnikov tokrat krasile najrazličnejše buče in dišalo je po bučni juhi ter drugih dobrotah iz buč. Članice društva so pripravile najrazličnejše slane in sladke jedi iz buč, tudi kruh ter potico, ki so bile na pokušino, na željo obiskovalke ali obiskovalca pa so gospodinje izdale tudi kakšen svoj recept.
Okrog vodnjaka so bile postavljene buče velikanke, ki so se potegovale za najtežjo bučo, družbo pa so jim delali bučni in drugi aranžmaji, ki so bili rezultat ustvarjalnih in kreativnih rok. Med cvetličnimi koriti na klopi je bilo razstavljenih okoli 20 različnih vrst in sort buč, jedilnih in okrasnih, ki so zrasle na domačijah članic. Večina razstavljenih buč je imela pripet listek, na katerem je pisalo ime vrste ali sorte buč, način njene rasti, teža oziroma velikost, ki jo doseže buča, in njena kulinarična uporabnost, če je jedilna.
Ves dopoldan je dišalo iz treh loncev, v katerih so se kuhale bučne juhe. Tri ekipe, dve iz Velikih Lašč in ena iz Ribnice, so se namreč pomerile, katera bo skuhala najboljšo bučno juho. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Tadeja Udovč, Alojz Centa in Marjana Samsa so ocenjevali vonj in okus juhe, izvirnost kot tudi pogrinjek. Največ točk je za svojo juho dobila prva ekipa DPŽ Velike Lašče, ki so jo sestavljale Jožefa Škrabec, Draga Ponikvar in Minka Koren, pomagala pa je tudi mlada Ajda Koren. Drugo mesto so zasedle članice ekipa DPŽ Ribnica, ki so jo sestavljale Mojca Adamič, Marija Miklošič in Zlata Porenta, tretje mesto pa je zasedla druga ekipa DPŽ Velike Lašče v sestavi Olge Marguč, Nade Debeljak in Melite Sušnik s pomočnico, svojo osemletno hčerko Leo. Vse juhe so bile zelo okusne, kar so potrdili tudi obiskovalci, ki so juhe degustirati dokler lonci niso bili prazni.
Iz viškov sadja in tudi zelenjave je mogoče narediti različne vložnine za ozimnico, ki nam v mrzlih dneh nadomestijo sveže pridelke. Takšni izdelki, narejeni iz različnega sadja in zelenjave in seveda tudi iz buč, so marmelade. Na stojnicah organizatorjev je bilo mogoče poizkusiti najrazličnejše marmelade, tudi v kombinaciji različnega sadja, zelenjave ali drugih dodatkov. Kar nekaj različnih marmelad in tudi različnih bučnih marmelad je bilo prijavljenih v ocenjevanje. Ocenjevalna komisija v sestavi Simone Bavdek, Cirile Marinčič in Avgusta Miklošič, je imela težko nalogo, saj so bile marmelade kakovostne, vsaka je imela svoj značilen okus, vonj in barvo in tudi izvirnost. Med bučnimi marmeladami je komisija najbolje ocenila marmelado Cirile Marinčič iz Velikega Ločnika, drugo mesto je dobila marmelada Magde Peterlin iz Dolščakov, tretje pa marmelada Olge Marguč iz Škofljice. V kategoriji marmelad je najboljšo oceno dobila marmelada Olge Marguč iz Škofljice, druga je bila marmelada Tomaža Žnidariča iz Kočevja, tretja pa marmelada Mojce Adamič iz Ribnice.
Med največjimi in najtežjimi bučami so izstopale tri velike buče. Najtežja je bila buča Jožeta Železnikarja iz okolice Turjaka, tehtala je 61 kg, druga najtežja je bila buča Jožefe Škrabec iz Škofljice, tehtala je 55 kg, tretja pa je bila 33 kilogramska buča Magde Peterlin iz Dolščakov. Aranžmaje so ocenjevali obiskovalci in po preštetih glasovih je največ glasov dobil aranžma Danice Potokar, ki je predstavljala Društvo podeželskih žena Sončnica iz Grosuplja, drugi najlepši aranžma je bil last Magde Peterlin iz Dolščakov in tretji aranžma Olge Marguč iz Škofljice. Za najbolj posebno bučo pa je bila izbrana košara okrasnih buč, ki so zrasle na Plosovem pri Danici Rojc. Vsi lastniki najbolje ocenjenih pridelkov in izdelkov so dobili praktične nagrade in priznanje, ki sta jih podelila predsednica DPŽ Velike Lašče Magda Peterlin in župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek.
Poleg resnega ocenjevanje je bilo na prireditvi kar nekaj zabave, za kar je poskrbel vedno domiseln povezovalec večine krajevnih prireditev Jože Starič in mlada harmonikašica Metka Štrukelj. Največ zabave in ob tem tudi zabavnega navijanja je bilo, ko se je med občinstvom našlo pet pogumnežev, ki se je upalo pomeriti v ličkanju in vezanju koruze. Tako kot so to delali nekoč so morali ročno zličkati šest storžev koruze in jih potem med seboj povezati, da jih bo lastnica storžev Magda Peterlin lahko obesila na kozolec, kjer se bodo do konca posušili. Najhitrejša med tekmovalci je bila Marinka Petek iz Ribnice.
Bučno marmeladni dan na Levstikovem trgu so s svojo ponudbo popestrila tudi druga društva, organizacije in posamezniki. Tako je bilo mogoče kupiti med in medene izdelke velikolaškega čebelarja Branka Borštnika, unikaten in lično izdelan nakit Olesye Rupar iz Rup, različno suho sadje in druge izdelke Društva za ohranjanje dediščine Gradež, kmetijske pridelke kmetije Škrjanec iz Klade pri Igu in Ekološke kmetije Anželjc iz Nove vasi, brezglutensko pecivo in druge ročne izdelke podjetja Zvonček iz Velikih Lašč ter najrazličnejše izdelke suhe robe in drugih ročnih izdelkov, ki so jih ponujale članice Društva podeželskih žena Ribnice.
Vabilu na prireditev so se poleg že omenjenih Ribnčank iz Društva podeželskih žena Ribnice, odzvale tudi članice Društva podeželskih žena Sončnica Grosuplje in članice Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge. Med obiskovalci pa sta se povsem mimogrede ustavili tudi dve nemški turistki, ki ju je privabilo dogajanje na trgu v Velikih Laščah, ko sta se vračali iz dopusta na Hrvaškem proti Nemčiji. Po poizkušanju lokalnih dobrot in prijetnem druženju sta polni vtisov nadaljevali pot z željo, da se naslednje leto v Sloveniji, morebiti celo v Velikih Laščah, ustavita za kakšen dan ali dva in ne le mimogrede. Tovrstne prireditve so ne le popestritev dogajanja v kraju, pač pa tudi dobra promocija kraja in ljudi, saj še vedno velja, da smo turizem ljudje.
Ekipe kuhanja bučne juhe
Več fotografij v galeriji Buče 2016
Dan gospodinj v Velikih Laščah
29. julij je god sv. Marte, zavetnice gostoljubja, doma in družin, ki ga vsako leto praznujejo tudi članice Društva podeželskih žena Velike Lašče, izmenjajoč eno leto s sveto mašo v cerkvi v Robu, drugo leto v cerkvi v Velikih Laščah. Letos so praznovale v Velikih Laščah.
V svojih prazničnih oblekah in s praporjem, ki ga nosi Draga Ponikvar, so pred farno cerkvijo v Velikih Laščah pričakale farane in jih pospremile k sveti maši. Zbrane je v cerkvi nagovorila predsednica Društva podeželskih žena Velike Lašče Magdalena Peterlin, sledila je maša, ki jo je vodil župnik Andrej Ojstrež, sodelovale pa so tudi članice društva Cirila Marinčič, Majda Novak in Milka Debeljak. Po končani maši se je ob dobrotah, ki so jih pripravile članice, nadaljevalo druženje ob zvokih harmonike Metke Štrukelj. Predsednica društva Magdalena Peterlin pa se je s skromnimi darili zahvalila tudi vsem gostom, ki so odzvali vabilu na Dan gospodinj v Velikih Laščah, in sicer članicam Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, članicam Društva podeželskih žena Ribnica, Šedržankam iz Sodražice in članicam Društva podeželskih žena Kočevske. Posebna zahvala za sodelovanje v preteklosti in v prihodnje pa je bila namenjena tudi občini Velike Lašče in Kmetijski zadrugi Velike Lašče, župniku Andreju Ojstrežu in Vladki Turk Mate, kmetijski svetovalki Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Izpostave Ribnica, ki ima največ zaslug za začetek dejavnosti in organiziranje gospodinj v Društvo podeželski žena Velike Lašče v letih 1997/98, ko je bilo društvo tudi ustanovljeno.
Več fotografij v galeriji Dan gospodinj 2016
Gospodinja se predstavi
Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče so letos (v februarju 2016), že drugič zapovrstjo, v župnišču Velike Lašče, pripravile bogato razstavo z naslovom Gospodinja se predstavi. Gospodinje znajo kuhati in peči po receptih naših babic in to rade prenašajo tudi na mlajše. Marsikateri običaj bi šel v pozabo, če nas nanje ne bi nenehno spominjale prav članice omenjenega društva. Na razstavi je bilo mogoče videti različne praznične kruhe, poprtnike, pletenice in potice, koline in druge mesne izdelke, suho sadje, ki predstavljajo tradicionalne dejavnosti in dediščino. Kot se je delalo nekoč tudi današnje gospodinje znajo pripraviti ozimnico, tako iz sadja in zelenjave, ki ga pridelajo na svojem vrtu, ob zimskih večerih pa izpod njihovih prstov nastajajo pletenine, našiti prti in predpasniki ter druga ročna dela kot so rožice iz krep papirja, božični in velikonočni aranžmaji, zobotrebci in druga suha roba. Vso to znanje je neprecenljive vrednosti, je bogata kulturna dediščina naših prednikov, ki ga članice društva ohranjajo in skrbijo, da ne bo šlo v pozabo.
Joži Mausar je znana tako v domačem kraju kot širše po čudovitih rožicah iz krep papirja, kar v okviru delavnic prenaša tudi na ostale članice in druge ljubitelje tovrstnega ustvarjanja. S svojimi stvaritvami se je predstavila tudi na vseslovenski razstavi rožic iz krep papirja v Vranskem. Rada pa tudi kvačka in peče pecivo. Draga Ponikvar ima celo vrsto priznanj in pokalov, saj pri delu na kmetiji zna tudi s traktorjem in ročno koso. Na njeni mizi ne manjka domačih dobrot, od kolin, domačih salam, do doma narejenih rezancev. Tončka Purkart peče najboljše pustne. Med drugim kuha odlično bučno juho, za kar je med drugim že prejela priznanja. Nada Debeljak pridela precej česna in čebula, katerih stroke splete v kite. Pripravlja tudi različne marmelade, iz katerih zna speči različne sladke dobrote. Vida Kalan se je predstavila s svojimi pleteninami, pa tudi peče rada. Jelka Indihar je s svojimi poprtniki in drugimi kruhi sodelovala na različnih ocenjevanjih in razstavah, ob večerih pa rada štika prte. Odlična v peki poprtnikov in pletenic je Milka Debeljak, kar dokazujejo njena zlata priznanja iz državnih ocenjevanj. Svoje znanje prenaša tudi na mlade, saj so prav njene zasluge, da danes tudi otroci v velikološki osnovni šoli pečejo poprtnik. Cirila Marinčič plete, rada nabira zelišča in je strastna lovka. Tudi Maja Marinčič je lovka in kleklarka ter odlična v peki različnih piškotov. Marsikaj iz domačega vrta, predvsem pa različna zelišča za čaje in začimbe so v kuhinji Ivanke Zabukovec. Prav tako ne manjka kolin, domačih likerjev in žganja ter različnih marmelad. Magda Peterlin je izdelala čudovite jaslice iz koruznega ličja, adventni venček in druge aranžmaje za praznične dni. Na njeni njivi rastejo žita, ki jih danes redkokje vidimo, kot so ajda, lan, proso, katerih klasje pogosto uporabi za najrazličnejše aranžmaje, ki olepšajo večino dogodkov v kraju. Zlata Rigler peče kruh, ustvarja iz das mase in tempera barvicami. Izdeluje domačo čokolado, peče in oblikuje medeno hiško ter druge pekovske mojstrovine. Jožefa Škrabec suši sadje, izdeluje suho robo, tudi zobotrobce, peče in pripravlja različne domače dobrote. Zdenka Škrabec peče odlične kruhe, za katere je dobila že več priznanj. V stari domači hiši, kjer je zbrana zbirka starega orodja, gospodinjske in druge stanovanjske opreme, pogosto zadiši po peki iz krušne peči, omare pa so polne najrazličnejših marmelad in domačih žganj z dodatki različnih začimb in dišavnic, bodisi iz njenega vrta bodisi iz narave. Danica Rojc se je posvetila izdelavi različnih krem, mazil in mil. Na razstavi so obiskovalci imeli priložnost poduhati doma narejeno kokosovo in sivkino milo.
Poleg razstavljenih dobrot so gospodinje spekle tudi nekaj za pokušino. V nedeljo, ko je pridelke in izdelke blagoslovil tudi župnik Andrej Ojstrež, so si razstavo ogledali številni občani, v ponedeljek pa tudi učenci tamkajšnje osnovne šole in vrtca.
Več fotografij v galeriji Gospodinja se predstavi 2016
Bučno marmeladni dan
Tudi dež ni pregnal članic Društva podeželskih žena Velike Lašče, da na prvo oktobrsko soboto že v jutranji urah niso začele pripravljati stojnic za že tradicionalni Bučno – marmeladni dan v Velikih Laščah. Narava je bila letos še posebej naklonjena in vse rastline, ki so jih gospodinje zasadile spomladi, so lepo obrodile in jesenki pridelki so bili resnično bogati. Bogata letina je bila tudi pri bučah in drugih vrtninah ter sadju, iz katerih so se na domačijah kuhale marmelade.
Ob bogatih stojnicah, na katerih so bile na pokušino najrazličnejše jedi iz buč: od bučnih pit, kruhov, namazov iz buč, drobnega peciva kot so slastni bučkini rogljički in drugih dobrot, so tri ekipe kuhale bučno juho, na trgu so bile razstavljene najlepše in najzanimivejše buče, ki so zrasle na vrtovih, na ocenjevanje pa so gospodinje od blizu in daleč prinesle skupaj kar 27 različnih marmelad. Komisije, ki so vse skupaj ocenjevale, so imele pomembno, a težko delo, saj so bili vsi pridelki in izdelki zelo kakovostni, tudi lepo aranžirani in so si prav vsi zaslužili priznanje. Kljub vsemu pa so komisije po tehtnem premisleku izbrale v vsaki kategoriji le najboljše. Tako so pri kuhanju bučne juhe največ točk dobila ekipa Društva podeželskih žena Velike Lašče, v kateri so bučno juho iz zelene buče na jušni podlagi z začimbami kuhale Zdenka Škrabec, Maja Marinčič in Tončka Purkart. Drugo mesto je zasedla ekipa Društvo podeželskih žena Ribnica, ki so jo sestavljale Marija Adamič, Anica Vidervol in Ana Henigman in so kuhale bučno juho iz buče hokaido z dodanimi začimbami, tretje mesto pa je zasedla druga ekipa Društva podeželskih žena Velike Lašče, ki so jo sestavljale Jožefa Škrabec, Jelka Indihar in Magdalena Peterlin, kuhale pa so bučno juho iz zelene buče z dodatkom korenja, krompirja in začimbami na svinjski masti. V tričlanski komisiji, ki je ocenjevala okus, izvirnost in dekoracijo oziroma izgled juhe je bil tudi župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek, ki je bil nad vsemi juhami navdušen, hkrati pa pohvalil vse gospodinje, ki so kljub dežju popestrile sobotni dan na glavnem trgu v Velikih Laščah.
Med največjimi in najtežjimi bučami je zmagala buča, ki je tehtala 36 kilogramov in je zrasla na vrtu Zdenke Škrabec, drugo najtežjo bučo, ki je tehtala 32 kilogramov je na Levstikov trg prinesel Jože Železnikar, tretje najtežjo 27 kilogramsko bučo pa je pridelala Jožefa Škrabec. Čeprav je bilo na stojnicah prireditve kar nekaj lepih bučnih aranžmajev kot so buča s prigrizki iz sira in grozdja, ki jih je aranžirala Zdenka Škrabec ali okrasne bučke v obliki račk, ki so zrasle na vrtu Danice Rojc, je bil kot najlepši izbran šopek vrtnic iz listov trte v izdolbeni beli buči, ki ga je aranžirala Magdalena Peterlin. Kot posebna buča med vsemi bučami je bila nagrajena rumeno zelena buča prav tako Magdalene Peterlin.
Na ocenjevanju je bilo tudi veliko, najrazličnejših marmelad, kar 27. Med okusi ni manjkalo slivove, bučkine, ribezove, borovničeve, drenove in cele vrste drugih marmelad. Ocenjevalna komisija pa je kot najboljšo ocenila marmelado Črta Gradišarja, druga je bila marmelada Anice Vidervol in tretja marmelada Justine Rauh.
Po končanem ocenjevanju se je že pokazalo sonce in gospodinje, tako gostiteljice kot gostje iz sorodnih društev iz Ribnice, Kočevja ter drugi obiskovalci so okušali tako bučne juhe kot najrazličnejše marmelade ter druge dobrote iz buč. Vmes so bili na ogled izdelke Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane, otroci so se zabavali pri ličkanju koruze, za glasbeno spremljavo celotnega dogodka pa je skrbela Metka Štrukelj s harmoniko.
Dan gospodinj v Robu
Članice društva podeželskih žena Velike Lašče so tudi letos praznovale Dan gospodinj na god Svete Marte, zavetnice vseh gospodinj, ki je upodobljena na društvenem praporu. V dogovoru med članicami, da svoj praznik slavijo izmenjajoč v Velikih Laščah in Robu, so letos praznovale v Robu. V svojih oblekah, ki so bile izdelane po nedeljski, po domače »tazahmašni« obleki naših babic in jih oblečejo na vseh prireditvah, kjer se predstavljajo, so se na prvo avgustovsko nedeljo zbrale pred župnijsko cerkvijo Marijinega rojstva v Robu. Praznik so začele s slovesno sveto mašo, ki jo je vodil župnik Anton Dobrovoljc. Berila je brala članica Cirila Marinčič, zahvalo in lepe želje vsem gospodinjam in tistim, ki vsak dan okušajo dobrote pridnih rok, pa sta želeli tudi Milka Debeljak, bivša predsednica društva in Magdalena Peterlin, predsednica društva od letošnjega marca.
Kaj vse je potrebno storiti, da iz žita na njivi dobimo kruh na mizo, nas je opomnil lepo pripravljen aranžma ob oltarju v cerkvi, ki so ga sestavljali snop pšenice, zrnje, moka in hlebec kruha ter določena orodja, ki so potrebna za setev, žetev, mletje in peko kruha. Hlebec kruha sta Magdalena Peterlin in Zdenka Škrabec v imenu vseh članic društva podarile tudi župniku za opravljeno sveto mašo. Po končani maši so bili vsi zbrani povabljeni na dvorišče pred cerkvijo, kjer so jih članice društva pogostile. Ni manjkalo različnih vrst kruhov, potic in drugih kvašenih dobrot, različnih piškotov ter drugih sladic. Iz vrtov so nabrale nekaj sadja, pogrnjene mize pa so krasili šopki rož iz krep papirja, ki jih prav tako izdelujejo članice društva. Medse na ta dan povabijo tudi sosednja društva in tokrat so se vabilu odzvale članice DPŽ Dobrepolje Struge in DPŽ Ribnica.
Društvo podeželskih žena Velike Lašče si od svoje ustanovitve leta 1998 prizadeva pridobiti čimveč mladih deklet, saj le s podmladkom društvo lahko nadaljuje svoje delo. Tako so v preteklih letih članice že imele delavnico peke poprtnikov v osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče, prav tako so osnovnošolcem v okviru posebnih šolskih dni predstavile še druga dela naših babic. Da se znanje in izkušnje resnično prenašajo iz roda v rod, dokazujeta Ajda in Blažka Koren, hčerki članice DPŽ Velike Lašče Minke Koren, ki sta na tokratnem Dnevu gospodinj gostom ponujale ocvirkove polžke. V društvu je danes okrog 60 članic, od tega jih je več kot 30 aktivnih, ki jih druži domača peka in običaji. Društvo čez vse leto ponuja članicam obliko druženja in razvedrilo, ko organizira vrsto poučnih predavanj, tečajev in delavnic, članice pa sodelujejo tudi na številnih meddruštvenih in državnih razstavah ter ocenjevanjih, na večini prireditev v občini in tudi v sosednjih občinah. Vsako leto poleg Dneva gospodinj organizirajo še dve samostojni prireditvi, to je Bučno-marmeladni dan v oktobru in Praznovanje materinskega dne v marcu. Dan gospodinj v Robu so zaključili v prijetnem kramljanju in ob zvokih harmonike Metke Štrukelj.
Ročna košnja Korovega hriba v Robu
Že deset let na Škrabčevi domačiji v Robu ohranjajo star običaj, ki je bil nekoč del poletnega vsakdanjika na marsikateri kmetiji. Letos so gospodarjema domačije Janezu in Zdenki Škrabec pomagali člani Društva podeželskih žena Velike Lašče in Konjerejskega društva Velike Lašče, katerih člana sta tudi sama. Kosci, gospodar Janez Škrabec, Franc Novak, Peter Indihar in Franc Zakrajšek, so se s sklepanimi in nabrušenimi kosami in z brusnim kamnom zbrali v soboto, 13. junija 2015 zjutraj ob petih, ko je bilo v vasi bilo še vse mirno, peli so le ptički, slišati pa je bilo že tudi prve peteline. Po šnopčku in izmenjavi nekaj jutranjih besed, so se kosci z gospodarjem na čelu podali na Korov hrib čez cesto, ki vodi do župnijske cerkve Marijinega rojstva v Robu. Kose najlepše odrežejo travo, ki je še prepojena z roso, v svežem jutru pa imajo kosci največ moči, saj košnja v hrib ni majhen napor. Prvi je kosil gospodar Janez, vzporedno in nekaj zamahov za njim so kosili ostali. Prvi vedno drži smer in narekuje tempo. Med košnjo si kosci privoščijo kratke postanke ob požirku pijače, ob brušenju kose ali pa takrat, ko je treba otreti potno čelo. Poleg rezi pa se je med kosci odvijal kakšen kratek pogovor o tem in onem, vmes pa je bilo slišati tudi vriskanje. Medtem, ko so kosci pokosili že dobršen del hriba, je gospodinja Zdenka Škrabec v kuhinji pripravljala zajtrk, vas se je začela prebujati in prihajale so grabljice.
Praviloma so grabljice razmešavale pokošeno travo, kot pravijo v Robu, ko se je dvignila rosa. Tokrat so grabljice Magdalena Peterlin, Tončka Purkart in Zdenka Škrabec pohitele, saj so hotele delati družbo koscem, ki so že kosili proti koncu travnika. Po končanem razmetavanju trave, so si tako kosci kot tudi grabljice že prislužili zajtrk. Gospodinja jim je postregla z ajdovimi žganci z ocvirki in krompirjevimi žganci z ocvirki ter belo kavo. Krompirjevi žganci so bili tokrat pripravljeni s slanim kropčkom, pripravljajo pa se tudi z juho prekajenega svinjskega mesa ali topljeni mlekom oziroma so to žmitki. Na mizi tudi tokrat ni manjkal še vroč kruh z ocvirki in bel pšenični kruh. V prijetnem druženju so pozajtrkovali in se spomnili načina življenja pred časom, ko so se ob še tako težkem opravilu kot je bila košnja na kmetiji, znali tudi družiti in poveseliti. Veseli so bili, da so tudi letos, že desetič zapovrstjo, ročno pokosili Korov hrib. Ne le zato, ker ga je zaradi strmine težko kositi strojno, pač pa tudi zato, ker je to delček naše kulturne dediščine, ki jo je treba ohranjati.
Mednarodni folklorni festival - Slofolk 2015
V Levstikovem domu v Velikih Laščah smo 25. aprila 2015 bili priča mednarodnemu folklornem festivalu Slofolk 2015. V soorganizaciji Folklorne skupine Velike Lašče ter pod pokroviteljstvom občine Velike Lašče so se številnim ljubiteljem ljudskega izročila s svojimi plesi, pesmijo, pristnimi ljudskimi glasbili in pisanimi narodnimi nošami predstavile folklorne skupine iz Brazilije, Makedonije, Srbije in Turčije.
Slofolk 2015 je letos potekal od 23. do 28. aprila. V Velikih Laščah smo organizatorji, člani folklorne skupine Velike Lašče, goste, ki so bili vse dni nastanjeni v Novem mestu, sprejeli v soboto, 25. aprila že v dopoldanskih urah. Turški folkloristi so si ogledali Sodražico. Sprejel jih je tamkajšnji župan, s svojim nastopom pa so se predstavili na njihovi prireditvi Vampijada, zatem pa so si ogledali še romarsko cerkev v Novi Štifti, kjer jih je sprejel pater Niko Žvokelj, ter Trubarjevo domačijo na Rašici. Srbski folkloristi so si ogledali Ribnico in sicer Rokodelski center, grad in cerkev ter se skupaj z otroško folklorno skupino Lončki KUD France Zbašnik iz Dolenje vas predstavili v večnamenskem domu v Dolenji vasi. Brazilska folklorna skupina si je ogledala center našega glavnega mesta ter se s svojimi plesi predstavila v City Parku v BTC-ju v Ljubljani. Mladi makedonski folkloristi pa so si ogledali sosednjo občino Škofljico, kjer jih je prav tako sprejel tamkajšnji župan, nastopili pa so v kulturnem domu v Pijavi Gorici. Gostje so bili navdušeni nad gostoljubnostjo in lepotami naših krajev, gostitelji pa nad njihovimi plesi, petjem, glasbo ter čudovitimi narodnimi nošami. V Velikih Laščah so v popoldanskih urah vse goste pričakali in sprejeli še drugi člani Folklorne skupine Velike Lašče ter jih pogostili z dobrotami, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. Zatem so se začele pripravile na celovečerni koncert v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Po nastopu domače folklorne skupine Društva podeželske mladine Velike Lašče so se v polni dvorani najprej med gosti predstavili člani folklorne skupine KUD Sveti Sava - Kać iz Srbije. Navdušenje obiskovalcev v dvorani je bilo tako veliko, da so nastopajoči morali še dvakrat ponoviti zaključni ples. Nič manj deleženi ploskanje in navdušenja nad usklajenimi glasovi in koraki ter glasbeni spremljavi niso bili vsi ostali nastopajoči, tako folklorna skupina Zafer folk dance Ensemble iz Turčije, skupina KUD Ilinden Krivogastani iz Makedonije ter folklorna skupina Gruppo Folklorico Italiano Ladri di Cuori iz Brazilije. Vse je dodobra še začinil zelo vešč povezovalec prireditve Jože Starič, ki je vsako nastopajočo skupino predstavil tudi s pomočjo njihovega plesnega para, ki sta v svojem jeziku predstavila narodno nošo. Po skoraj dveh urah bogatega programa na odru in po pogostitvi Folklorne skupine Velike Lašče v jedilnici Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče, se je druženje folkloristov ob plesu, petju in glasbi nadaljevalo vse do pozne noči.
Festival SloFolk poteka vsako leto konec aprila in traja šest dni. Vsako leto SloFolk gosti štiri tuje skupine, ki v času festivala nastopajo na celovečernih prireditvah skupaj z domačimi skupinami, vsak dan v drugem kraju, od koder prihajajo skupine gostiteljice. Taka oblika mednarodnega sodelovanja krepi prijateljstvo med narodi, premaguje verske razlike in pomaga spoznavati druge kulture. 11. mednarodni Slofolk so letos gostile štiri skupine soorganozatorice in sicer FD Kres iz Novega mesta, FS KUD Oton Župančič iz Artič, FS Vidovo iz Šentvida pri Stični in FS Velike Lašče. SloFolk je prirediteljem uspelo vpisati tudi med festivale mednarodne organizacije folklornih festivalov Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d'Arts Traditionnels (C.I.O.F.F.) ter v njihov prireditveni koledar. Festival SloFolk je v dobršni meri zasnovan zanesenjaško, saj so gostujoči folkloristi bili nastanjeni v Vojašnici Franca Uršiča v Novem mestu in pri družinah domačih folklornikov oziroma gostiteljev. Stroške festivala z društvenim denarjem krijejo skupine gostiteljice in podporniki festivala, del denarja zanj je prispeval Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Poleg tega pa je tako za osrednje celovečerne nastope kot obrobne prireditve, obiske in predstavitev folklornih skupin potrebno veliko prostovoljnega dela vseh članov posameznih društev gostiteljic festivala ob donatorski pomoči lokalnih ustanov, organizacij in podjetij.
Ob materinskem dnevu
Čudovita beseda mama, polna nežnosti, ljubezni, topline in dobrote, vedno pripravljena razdajati se za svoje otroke. Beseda, ki jo najprej slišimo iz otroških ust. In potem materinski dan. Dan, ki si ga mame še kako zaslužijo.
Zato smo članice Društva podeželskih žena Velike Lašče tudi letos pripravile prireditev ob materinskem dnevu in sicer v nedeljo, 22. marca ob 16. uri v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Letos nam je to uspelo v sodelovanju z učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče in otroci vrtca Sončni žarek iste šole ter učenci glasbene šole Ribnica v Velikih Laščah. Program nastopajočih sta koordinirali učiteljici osnovne šole Jožica Mavsar Nosan (pripravila tudi spremni tekst) in Renata Gradišar (dogodek tudi fotografirala), ki sta se odločili, da bo to vesel dogodek, poln petja, plesa in misli o mamah. Gledalcem so popoldne popestrili še plesalci Konjerejskega društva in Društva podeželskih žena, Metka Štrukelj s harmoniko, Amadeja Košir s petjem in domači ansambel Krpani. Mame so po končani prireditvi dobile majhen šopek, narejen iz rožic iz krep papirja in zelenja, vsi pa so se lahko posladkali z dobrotami, ki smo jih pripravile članice DPŽ Velike Lašče.
Mauric Maeterlinck: Vse matere so bogate, ker ljubijo svoje otroke. Ni revnih mater, tudi grdih ne, niti starih. Njihova ljubezen je nedvomno najlepša vseh radosti na svetu.
10. Bučno marmeladni dan in velikolaška tržnica
V soboto, 4. oktobra 2014 smo članice Društva podeželskih žena Velike Lašče v okviru velikolaške tržnice pripravile Bučno-marmeladni dan. Kot vsako leto smo tudi letos ocenjevali najbolj izvirno, najboljšo marmelado in najboljšo bučno marmelado, bučno juho, ki se je letos kuhala v treh loncih ter najtežjo bučo.
Že v zgodnjih jutranjih urah na prvo oktobrsko soboto se je na trgu v Velikih Laščah začela pripravljati velikolaška tržnica. Poleg stojnic, ki so ponujale različne pridelke in izdelke, so se tudi tokrat na grelce postavljali lonce za kuhanje bučne juhe. Velikolaške gospodinje smo že drugič zapovrstjo k sodelovanju povabile tudi sosednja društva in odzvale so se članice DPŽ Ribnica in DPŽ Struge Dobrepolje, ki so poleg svojih stojnic kuhale bučno juho. Kot prave gospodinje so že doma spekle najrazličnejše dobrote, ki so jih ponujale obiskovalcem, domačinke pa smo glede na bučni praznik pripravile tudi pite in različna peciva iz buč. Kot običajno so na tržnici sodelovale članice Društva za ohranjanje dediščine Gradež, ki so ponujale suho sadje in druge izdelke, ena od članic pa je izdelovala zobotrebce, tako kot so to pred leti delali v večini domačij tudi na Velikolaškem območju ob zimskih večerih.
Naša članica Magdalena Peterlin, je zabavala tudi najmlajše in z njimi izdelovala šopke iz jesensko obarvanih listov dreves in trte. Na stojnicah ni manjkalo tudi svežih jesenskih pridelkov in vrtnin za ozimnico, domači čebelarji so ponujali med in medene izdelke, za goste od drugod pa je bilo tudi veliko promocijskega materiala za ogled turističnih, kulturnih in drugih znamenitosti Trubarjevih in Levstikov krajev.
Jesen je tudi čas, ko gospodinje na različne načine skladiščijo in pripravijo ozimnico vrtnin in sadja, ki se ga ne da porabiti svežega. Tudi na velikolaškem, kjer je bilo že od nekdaj veliko sadja, so gospodinje od viškov kuhale marmelade. Nekatere poznajo tudi kakšne stare recepte od svojih babic, spet druge rade same preizkušajo in dodajajo nove sestavine in začimbe, da dobijo drugačne, posebne okuse. Letos je tričlanska komisija v sestavi Vlaste Lampe, Martine Intihar in Milke Debeljak ocenila 20 različnih marmelad. Za najbolj izvirno in posebno marmelado so izbrali ribezovo marmelado brez sladkorja, ki jo je skuhala Hana Henigman, članica DPŽ Ribnica, za najboljšo marmelado je bila izbrana slivova marmelada Jožefe Škrabec iz DPŽ Velike Lašče, najboljšo bučno marmelado pa je skuhala Jožica Mauser, prav tako članica DPŽ Velike Lašče.
Pri kuhanju bučne juhe je tričlanske komisije v sestavi Polone Cvelbar, Branke Purkat in Vesne Lintner Debeljak ocenjevala okus, celoten potek kuhanja, izbiro vseh sestavin in serviranje juhe. Prav slednji kriterij je bil odločilen, da je komisija najvišje ocenila bučno juho ekipe DPŽ Velike Lašče, na drugo mesto se je uvrstila bučna juha ekipe DPŽ Ribnica, na tretje pa ekipa DPŽ Struge Dobrepolje. Vse tri juhe so obiskovalci po končanem ocenjevanju lahko poizkusili in po pohvalah sodeč, so bile vse juhe odličnega okusa.
Ob tržnici so pripravili razstavo buč, med katerimi so tudi letos nekatere bile zelo velike in težke. Vse tri najtežje buče so zrasle na vrtovih na območju Velikih Laščah. Jože Železnikar je na razstavo prinesel bučo, ki je tehtala 43 kilogramov, buča Jožefe Škrabec je tehtala 34 kilogramov, buča Tončke Purkart pa 28 kilogramov.
Materinski dan
Vsebina v pripravi...
Praznik gospodinj
Društvo podeželskih žena Velike Lašče je bilo ustanovljeno leta 1998. Po petih letih smo si članice omislile, da bi imele svoje razpoznavne ljudske noše, društveni prapor in s tem povezano, svoj praznik, ki bi nas povezoval.
Za praznik smo si izbrale sv. Marto, zavetnico gospodinj, ki je upodobljena na društvenem praporu. Vedno ga praznujemo prvo nedeljo po 29. juliju, ko goduje sv. Marta.
Praznovanje pričnemo s sv. mašo, pri kateri sodelujemo tudi članice društva, v farni cerkvi v Velikih Laščah, ali v farni cerkvi v Robu, ki sta obe posvečeni Marijinemu rojstvu.
Po končani sv. maši pripravimo kulturni program, v katerem sodelujejo tudi članice sosednjih in prijateljskih društev, ki jih k našemu sodelovanju povabimo.
Nazadnje sledi še družabno srečanje s pogostitvijo, ki jo pripravimo članice. Ob veselem in prijetnem druženju se tkejo nova poznanstva in prijateljske vezi.
V letu 2013 smo praznovale 10 obletnico našega praznika gospodinj.
Tradicionalna 9. BUČARIADA
V soboto, 5. oktobra, se je na velikolaški tržnici nabralo kar nekaj buč, različnih velikosti in oblik, čeprav letina ni bila najbolj naklonjena. Pa kljub temu se je kuhala buœna juha. Kuhale so tri ekipe: DPŽ Ribnica, DPŽ Kidričevo, DPŽ Velike Lašče. S prvo nagrado je bila nagrajena ekipa iz Ribnice, drugo nagrado je prejela ekipa iz Velikih Lašč, tretjo nagrado pa ekipa Kidričevega. Ocenjevanje ni bilo lahko, saj so bile vse tri juhe odlične. Ocenjevali smo tudi marmelade, a žal bučne marmelade ni bilo na izboru. Tudi naj buča je bila ocenjena, pripeljana pa je bila iz Kota pri Ribnici. Tržnico so krasili tudi bučni aranžmaji, nagrado pa je prejela skupina otrok iz Male Slevice. Njihova mentorica je bila Marija Korenč. Zahvalila bi se vsem donatorjem, ki so pripomogli, da so nagrade prejeli vsi, ki so si jih zaslužili z delom, znanjem in voljo, da so prišli na bučariado. To so: trgovina TRGOUP, trgovina PONI, picerija pri ROKU in gostilna pri KUKLJU. Tudi Občini Velike Lašče hvala za prispevek.
Gospodinja se predstavi, 25.4.2012
Zima je čas, ko je delo na polju postorjenoin je za kmečko ženo več časa za razna izobraževanja ter ročna dela. Večeri so dolgi in ravno pravšnji za ustvarjanje ter izražanje svojih ročnih spretnosti. Nekdaj več kakor danes so nastajali lepi ročni izdelki in vsaka posameznica je svojemu ročnemu delu vdelala dušo. Danes dajemo velik poudarek dediščini ter ročnemu delu naših babic in prababic, trudimo se, da bi to delo ne bilo pozabljeno. Nismo pa pozabile navsakdanje delo in znanje v krušni peki, vlaganju sadja in zelenjave. Kmečka žena je uspešna tudi pri drugih delih na kmetiji in raznih tekmovanjih, pa naj bo z ročnim orodjem, kot je kosa, ali pa s traktorjem.
Z razstavo Gospodinja se predstavi smo hotele pokazati, da je v preprosti podeželski ženi veliko domišljije, ustvarjalnosti, estetike in vsesplošnega znanja. Želimo si, da bi bile temu primerno tudi spoštovane.
Pri vsem tem delu, razstavah, prireditvah in udeležbi na raznih dogodkih nam ne sme manjkati sposobnosti, domiselnosti, domačnosti. Predvsem pri aranžiranju, za katerega v našem društvu skrbi članica Magda Peterlin, ki si znanje in novosti pridobiva na raznih delavnicah.
Razstava poprtnikov, 18.12.2012
V predbožičnem času po domovih zadiši po sveže pečenem kruhu in drugih krušnih dobrotah. Stara navada inznačilnost velikolaških krajevje bila, da se je poprtnik, narečno župnk,pekel pri vsaki hiši. Članice DPŽ Velike Lašče smo se odločile, da pripravimo razstavo poprtnikov. Peklo se ga je za Sv. tri kralje in okrog poprtnika je bilo kar nekaj šeg ter običajev, npr: velik kos poprtnika so si otroci postavili na glavo in zaznamovali na podboju vrat, koliko bodo zrasli tisto leto; fant, ki je poskusil devet poprtnikov, se je tisto leto zagotovo oženil; za domačo hčer je snubec prišel s tiste strani, na kateri je počil ali se zasmejal poprtnik. Dobili so ga vsi člani v družini in tudi vse živali na kmetiji.
Zelo pa je spodbudno, da se je kar osem osnovnošolcev vključilo in sodelovalo na razstavi poprtnikov. Na naše povabilo so se odzvali še društvo DOD z Gradeža in Zavod PARNAS ter DPŽ iz Ribnicein DPŽDobrepolje Struge. Povabile smo našega župnika g. Vladimirja Jaksetiča, da je našo razstavo s poprtniki blagoslovil, kot se za kruh tudi spodobi.
Kruh skozi celo leto, 19.12.2009
Nekdaj je bil kruh bolj cenjen in spoštovan kot danes. V hiši, kjer ni manjkalo kruha, je veljalo, da jim ničesar ne manjka. Bil je tudi obredna hrana pri raznih pomembnih dogodkih, kot so rojstvo, krst, prvo sv. obhajilo, birma, poroka in smrt. Za vse praznike v letu so bile krušne dobrote vedno na mizi.Tudi pri vseh kmečkih opravilih je bil kruh vedno navzočin glavna hrana. Lahko bi rekli, da je včasih kruh povezoval ljudi in tkal prijateljstva. Kako bi bilo lepo, če bi še danes imel svoj pomen in namen kot nekdaj.
Naša se bo možila (Razstava je bila v Velikih Laščah in Robu.)
Naše življenje ima več prelomnic: rojstvo, šola, mladostništvo, poroka, čas zrelih let in starost.
V društvu podeželskih žena smo se leta 2003 odločile, da s skupnimi močmi in ob podpori ter pripovedovanju starejših pripravimo razstavo z naslovom: NAŠA SE BO MOŽILA.
Razstava je zares lepo uspela.S svojim delom in predmeti je sodelovalo zelo veliko članic. Prikazale smo res veliko predmetov, ki jih je morala imeti nevesta, ko se je primožila (preselila) v novi dom.