Kar spomladi sadimo, to poleti in jeseni režemo in pobiramo. Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče smo tudi letos poleti zasadile najrazličnejše buče, da je bil na tokratnem že 15. bučno-marmeladnem dnevu v Velikih Laščah razstavljenih še več buč in v pokušino še več sladkih in slanih jedi iz buč.
Pred zadružnim trgovskim centrom-ZTC v Velikih Laščah je prvo soboto v oktobru tudi letos že navsezgodaj zjutraj dišalo po bučni juhi in drugih dobrotah iz buč. Kuhanje bučne juhe je tudi tokrat imelo tekmovalni značaj in letos so se pomerile štiri ekipe. Poleg naše ekipe so juho kuhale še ekipa DPŽ kočevske, ekipa DPŽ Ribnica in ekipa družine Senegačnik. Vse ekipe so juho pripravile na podoben način in z glavno sestavino, bučo, z majhnimi razlikami v dodajanju nekaterih začimb. Vse štiri juhe so bile odlične. Tričlanska komisija je maksimalno število točk glede okusa, dekoracije mize in serviranja juhe podelila juhi ekipe DPŽ Kočevske, druga mesto je zasedla ekipa Ribnice in tretje družina Senegačnik.
Poleg poizkušanja vseh štirih različnih bučnih juh, so si obiskovalci lahko ogledali najrazličnejše vrste buč, ki so bile različnih velikosti in oblik. Največ pozornosti si je zaslužila velika buča, ki je bila okrašena z več različnimi začimbami, ki ne manjkajo na večini vrtov domačij na velikolaškem. Nekateri so glede na obliko buč ali več buč skupaj naredili tudi prav skulpturo. Najzanimivejši je bil možiček, ki ga je iz več buč in delov drugih pridelkov ter listja sestavila članica Zdenka Škrabec. Med bučami so izstopale buče velikanke in tokrat je najdebelejšo in najtežjo bučo, 78-kilogramsko bučo pridelal Jože Železnikar, 46 kilogramsko Jožefa Škrabec, le za en kilogram manj težka buča pa je bila buča Dušana Ilca.
Ker je bučno-marmeladni dan v znamenju buč, smo pripravile najrazličnejše sladke in slane jedi iz buč. Obiskovalci so se posladkali z rogljički iz buč, različnimi pitami, narastki in kolači iz buč ter več kruhi iz različnih vrst buč. Poleg bučnih dobrot smo goste kot običajno tudi tokrat razvajale še z drugimi dobrotami, ki jih znamo pripraviti, članice Društva za ohranjanje dediščine Gradež so ponujale krhlje in drugo suho sadje, suho sadje s čokolado in druge izdelke ter prikazovale kako so nekoč na kolovratu predli nit, Ribničanke so tudi tokrat imele stojnico polno tipičnih ribniških izdelkov, na svoji stojnici pa se je predstavilo tudi čebelarstvo Petrovčič iz Velikih Lašč.
Ker so pogosto med pridelki viški, gospodinje še vedno veliko sadja in zelenjave predelamo in tako poskrbimo za ozimnico. Nekatere vlagajo majhne bučke ali narezane buče ali iz njih naredijo marmelade. Letos je bilo sadja na Kočevskem in tudi na Velikolaškem zaradi pozebe manj, zato je na ocenjevanju bilo tokrat manj marmelad kot pretekla leta. Poleg pozebe, ki je na nekaterih mikrolokacijah vzela ves pridelek, so svoje naredili še ptiči, ki so se po lanskoletni rekordni letini sadja prerazmnožili in so letos pozobali vse, kar ni bilo stoodstotno zaščiteno. Na ocenjevanju je bilo deset marmelad. Komisija, ki je ocenjevala barvo, vonj, okus in čvrstost marmelade je najvišje ocenila mešano marmelado marelice slive in buče Marte Jančar, druga najvišje ocenjena je bila borovničeva marmelada Jožefe Škrabec, tretja pa mešana marmelada marelice in kosmulje Zdenke Škrabec. Na bučno-marmeladni dan izberejo tudi najboljšo bučno marmelado, ki jo je tokrat skuhala Cirila Marinčič.
Članice smo zadovoljne nekaj čez poldne zaključile že 15. bučno marmeladni dan, ki je tudi tokrat čez cel dopoldan privabil kar nekaj Velikolaščanov in obiskovalcev iz širše okolice. Ker pa nikoli ne počivamo in čez vso leto sodelujemo na najrazličnejših prireditvah po občini in izven nje, smo dejavne tudi na številnih drugih področjih, kar nekajkrat na leto pa v lastni organizaciji poskrbimo, da se v središču kraja zbere več ljudi kot običajno, sedaj že razmišljamo o naslednji prireditvi, Državnem tekmovanju in razstavi kruha iz krušne peči, ki bo v začetku decembra v Robu pri Velikih Laščah.
